Rusija je izrazila kritike na račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovih nedavnih groženj Iranu, povezanih z jedrskim programom. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Maria Zakharova, je obsodila Trumpovo retoriko in napovedane morebitne napade na iranske jedrske objekte. Hkrati je Rusija pozvala k zadržanosti po tem, ko so ZDA napovedale premike jedrskih podmornic, kar je sprožilo dodatne napetosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da se je z Donaldom Trumpom dogovoril o 'mega sporazumu' glede dronov. Po tem dogovoru naj bi Ukrajina Ameriki prodala svoje dokazane drone, medtem ko bi v zameno kupila napredno ameriško orožje. Zelenski je poudaril, da je ta dogovor pomemben preboj in da ameriški narod potrebuje to tehnologijo v svojem arzenalu.

Rusija je Zahodu zagrozila z 'preventivnimi udarci', medtem ko NATO načrtuje hitro dobavo sistemov Patriot. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi morala Moskva razmisliti o predhodnih napadih na Zahod, saj ZDA in njene zaveznice krepijo vojaško pomoč Ukrajini. Hkrati je Rusija ostro kritizirala novoletno Belo knjigo o obrambi Japonske, obtožujoč Tokio, da s svojimi zahodnimi zavezniki zaostruje napetosti v Aziji in spodbuja nevarno vojaško agendo. Rusko zunanje ministrstvo je opozorilo na naraščanje napetosti v regiji in obljubilo odziv.

Dmitrij Medvedjev je ponovil grožnje Avstriji z vojaško silo, če bi se ta pridružila Natu. Opozoril je, da bi Avstrija s tem opustila nevtralnost in se usmerila v militarizem, kar bi po njegovem mnenju povečalo tveganje za državo. Rusija je zagrozila z represalijami, če bi Avstrija poskusila pristopiti k Natu.

Rusija je sporočila, da bo evropske satelite, ki jih uporablja ukrajinska vojska, štela za »legitimne tarče«. Kremelj naj bi mednarodne regulativne organe obvestil, da namerava motiti signal teh satelitov. Ameriški portal "Space Intel Report" poroča, da Rusija vidi te satelite kot neposredno podporo ukrajinskim vojaškim operacijam.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike ponovno uveljavile Monroejevo doktrino kot temelj svoje zunanje politike na zahodni polobli. V izjavi je Trump poudaril nujnost ponovne vzpostavitve ameriške premoči v regiji in napovedal aktivno politično posredovanje v Venezueli. Kritiziral je prejšnje administracije, ker niso ukrepale ob razlastitvah ameriških naftnih podjetij v regiji, s čimer je neposredno nagovoril interese energetskega sektorja pod vodstvom režima Nicolása Madura. Napoved ponovne uveljavitve doktrine iz 19. stoletja, ki temelji na načelu »Amerika Američanom«, signalizira konec obdobja neposrednega nevmešavanja in napoveduje tako imenovano »diplomacijo topnjač«. Trumpova administracija s tem korakom utemeljuje povečan pritisk na Caracas, ki vključuje gospodarski embargo in grožnje z vojaškimi ukrepi. Po mnenju analitikov gre za poskus dokončne gospodarske osamitve Venezuele in prisilne zamenjave tamkajšnjega režima, kar bi Washingtonu omogočilo ponoven dostop do največjih svetovnih zalog nafte.

NATO je v četrtek sporočil, da so njihova bojna letala prestregla pet ruskih vojaških letal, ki so letela blizu zračnega prostora zveze NATO v bližini Latvije. Ruska letala niso upoštevala mednarodnih pravil o varnosti letenja. V formaciji so bila tri letala MiG-31, eno Su-30 in še eno neznano letalo. Madžarska bojna letala Gripen so bila aktivirana za identifikacijo in spremljanje ruske formacije.

Slovenska vlada in zunanje ministrstvo sta izrazila globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti v Venezueli. Predsednik vlade Robert Golob je poudaril, da si Slovenija ne želi nove vojne, in vsakršen vojaški poseg proti suvereni državi, ki ne temelji na načelih mednarodnega prava, označil za nedopustno dejanje. Vlada skupaj s partnerji v Evropski uniji pozorno spremlja razvoj dogodkov in poziva k mirni rešitvi krize. Odzvala se je tudi koalicijska stranka Levica, ki je morebitne grožnje z intervencijo označila za grobo kršitev mednarodnega prava. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v uradnem sporočilu ponovilo zavezanost Slovenije k deeskalaciji in spoštovanju suverenosti držav. Diplomatska prizadevanja ostajajo osredotočena na preprečevanje nasilja in zagotavljanje stabilnosti v regiji, pri čemer Slovenija usklajuje svoja stališča s skupno zunanjo politiko Evropske unije.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na tiskovni konferenci v Beli hiši izjavil, da so ameriške vojaške sile pripravljene na morebitni drugi val napadov na Venezuelo. Trump je poudaril, da bi bil morebitni novi poseg bistveno močnejši od predhodnih operacij, vendar je hkrati dodal, da ameriška administracija trenutno še ne vidi neposredne potrebe po takšnem ukrepanju. Izjave, ki so jih prenašali svetovni mediji, odražajo zaostrene odnose med Washingtonom in Caracasom. Washington ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, če se bodo razmere v južnoameriški državi stopnjevale. Trumpove besede so bile usmerjene predvsem v potrditev pripravljenosti ameriške vojske, da v kratkem času izvede obsežne operacije. Čeprav podrobnosti o naravi teh napadov niso bile razkrite, ameriški predsednik vztraja, da so vse možnosti še vedno na mizi, kar ohranja pritisk na venezuelsko politično vodstvo. Napovedi o drugem valu vdorov oziroma napadov kažejo na odločnost ZDA pri uveljavljanju svojih strateških interesov v regiji.

Evropska unija je leta 2022 uvedla sankcije na izvoz ruskega premoga, kar je prizadelo četrtino svetovnega izvoza in močno vplivalo na rusko premogovništvo. Kljub temu je Rusija vztrajala pri doseganju svojih ciljev v Ukrajini, kar je potrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, in poudarila, da je odprta za mir, vendar z Rusijo, ki daje prednost svojim ciljem. Medtem se je proxy vojna v Ukrajini stopnjevala po zavrnjenih ameriških ponudbah za mir, pri čemer ruska vojaška industrijska proizvodnja preplavlja ukrajinske sile.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnih groženj Zahoda z napadom na Rusijo. Opozoril je, da so tovrstne izjave alarmantne, in omenil domnevne načrte Berlina in Nata za napad na Rusijo, kar nakazuje na napetosti v mednarodnih odnosih.

Severnoameriško poveljstvo zračne in vesoljske obrambe (NORAD) je sporočilo, da so 24. septembra v mednarodnem zračnem prostoru blizu Aljaske zaznali štiri ruska vojaška letala. Ameriški lovci F-16 so bili dvignjeni, da bi prestregli dva ruska strateška bombnika Tu-95MS in dva lovca Su-35. Ameriška vojska je poleg lovcev aktivirala tudi letalo za zgodnje opozarjanje in nadzor E-3.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v uradni izjavi zavrnila nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in jih označila za posledico njegovega obupa. Vojaška organizacija je sporočilo objavila ob obletnici smrti generala Kasema Solejmanija, pri čemer je poudarila, da so Trumpove izjave vmešavanje v notranje zadeve države, ki nima realne podlage v moči. Predstavniki garde so poudarili svojo zvestobo vrhovnemu voditelju in pripravljenost na žrtvovanje za zaščito iranske neodvisnosti. V izjavi so napovedali, da bodo porazili vse kompleksne zarote sovražnikov, s čimer so se odzvali na zaostreno retoriko Washingtona, ki vključuje napovedi novih vojaških posegov in zahtev po razorožitvi zavezniških skupin v regiji. IRGC trdi, da bo Iran kljub pritiskom ostal močan in neodvisen subjekt na Bližnjem vzhodu.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.

Iranska revolucijska garda (IRGC) je v uradni izjavi ob obletnici smrti generala Kasema Sulejmanija ostro obsodila ravnanje Združenih držav Amerike in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. V sporočilu za javnost so poudarili, da je Trumpovo delovanje posledica obupa ter da njegove grožnje iranskemu ljudstvu in vladi ne bodo ostale brez odziva. Vojaška organizacija je obljubila popolno zvestobo vrhovnemu voditelju in pripravljenost na žrtvovanje za dosego cilja neodvisnega ter močnega Irana. V izjavi so izpostavili, da se bodo pripadniki garde borili proti vsem oblikam hibridnih zarot sovražnikov, dokler te ne bodo popolnoma zatrte. Poudarili so tudi vlogo mladih v Iranu, ki naj bi v preteklih obdobjih sovražnikom pokazali, da je država polna naslednikov Sulejmanija. Retorika izjave odraža stopnjevanje napetosti med Teheranom in Washingtonom, hkrati pa služi utrjevanju notranje enotnosti ob spominu na ubitega poveljnika enot Kods.

Iranski vrhovni voditelj je zahteval, da se "izgrednike postavi na svoje mesto", kar nakazuje na zaostritev odnosa varnostnih sil do protestov. Iran je Združene narode pozval k obsodbi Trumpovih groženj in obtožil ZDA vmešavanja v notranje zadeve države, pri čemer je zagrozil z odločnim odgovorom na morebitno agresijo. Iranski zunanji minister je Trumpove izjave označil za "brezglave in nevarne".

V vzhodni Ukrajini, v regijah Doneck in Herson, ruski napadi še naprej zahtevajo civilne žrtve. Medtem pa v ZDA poteka razprava o primerjavi vzdržljivosti ukrajinske vojske in ruske ekonomije, kar po mnenju nekaterih ohranja iluzijo o ranljivosti Rusije.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval napetosti z Iranom z javno grožnjo o vojaškem posredovanju, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z uboji mirnih protestnikov. Protesti, ki so se v Iranu začeli zaradi visokih življenjskih stroškov in slabih gospodarskih razmer, so prerasli v vsesplošne protivladne nemire, ki v državi neprekinjeno trajajo že več dni. Trump je prek družbenih omrežij in uradnih kanalov sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati in nuditi pomoč iranskemu ljudstvu, v kolikor se bo nasilje s strani režimskih sil stopnjevalo. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrim opozorilom Washingtonu, naj se ne vmešava v notranje zadeve države. Teheran je Washington obtožil nepremišljenega ravnanja in spodbujanja nemirov, hkrati pa so iranske oblasti pozvale Združene narode k ukrepanju zaradi Trumpovih vojaških groženj. Napetosti med državama so dosegle najvišjo točko v zadnjih mesecih, saj iranski vrhovni svet za nacionalno varnost poudarja, da bo vsako ameriško posredovanje naletelo na odločen in celovit odgovor.

Izraelske obrambne sile so sporočile, da so v zračnih napadih v Libanonu ubile visokega poveljnika Hezbolaha, Ali Abd al-Qader Ismaila. Medtem je izraelski obrambni minister Izrael Kac ponovil svojo grožnjo z novimi udari na Iran, češ da bi se "izraelska dolga roka" lahko razširila do Teherana in osebno do vrhovnega voditelja Ali Hameneija. Iranski zunanji minister je medtem zatrdil, da je telefonski klic vzpostavil premirje z Izraelom, čeprav je Iran naj bi ga kršil kmalu po njegovi uveljavitvi. Dodatno poročilo navaja, da je Izraelec vohunil za Iranom z uporabo ChatGPT.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal možnost novih vojaških operacij proti Iranski islamski republiki. Trump je na družbenih omrežjih in tiskovnih konferencah izrazil pripravljenost na uporabo sile za zaščito protivladnih protestnikov, pri čemer je navedel, da so ameriške sile pripravljene na morebitno posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kjer je ameriški predsednik izpostavil resnost svojih namer. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje naletele na mešane odzive. Republikanski poslanec Thomas Massie je ostro kritiziral predsednikov ultimat in poudaril, da bi se morala država namesto vmešavanja v tuje konflikte raje posvetiti reševanju notranjih težav. Medtem ko so iranski uradniki od Združenih narodov zahtevali ukrepanje zaradi domnevnega vmešavanja v notranje zadeve, so določeni krogi, vključno z nekdanjim iranskim prestolonaslednikom Rezo Pahlavijem, Trumpovo podporo protestnikom pozdravili.